Od 19. do 24. septembra 2011 poteka v Sloveniji socialni teden. Tema se mi zdi zanimiva, saj ko se v Londonu predstaviš kot Slovenec, velikokrat naletiš na komentar: “Slovenia... hey, is there this lake… called Bled?... And capital... is it something like Lubliana… or something like that... yes… beautiful country... o yeah, and of couse, we went and see those caves... amazing, amazing!"
Kdorkoli obišče Slovenijo je navdušen predvsem nad njeno lepoto narave, čistočo mest in prav tako tudi nad ljudmi. Vsaj takšen je odziv Angležev, s katerimi sem se pogovarjal in so Slovenijo že obiskali.
Ravno tako se Slovenci, ki živimo v tujini, ko se naključno srečamo, precej hitro povežemo, se podpremo in si pomagamo. Rekel bi, da skoraj avtomatično stopimo skupaj. V hipu se začnejo postavljati vprašanja, kot so: od kod si, koliko časa že živiš tukaj, kaj počneš in seveda, če se imaš namen vrniti nazaj. Komponento povezovanja in medsebojne pomoči Slovenci imamo, kljub temu da tu in tam slišimo, da je izginila iz naše genetike. To isto komponento pa veliko bolje negujejo in spoštujejo narodi južneje od nas.
Zakaj je (velikokrat) izkušnja slovenskega vsakdana drugačna? Govori se, piše in predvaja, da nam je le do lastnih koristi, da nas ne zanima kaj bo s sosedom, vse dokler se nam ne zazdi, da je sosed na katerem koli nivoju uspešnejši. Takrat se sproži tekmovalnost in vsem nam je znano, da so anekdote o slovenski “fovšiji” postale že legendarne.
Ali pa je tudi to le stereotip, propaganda, in imate vi drugačne izkušnje? Mogoče ste sami solidarni ali pa poznate koga, ki je takšen? Na kaj stavite vi: smo solidarni, imamo voljo in željo po povezovanju, ali se ta želja prebudi pri Slovencih le, ko se znajdemo v posebnih okoliščinah, kot je življenje v tujini? Sam se velikokrat pošalim, da bi bilo potrebno izvoziti vseh 2 milijona Slovencev v tujino vsaj za en mesec, in ko bi prišli nazaj, bi se v hipu vse uredilo. Eno je gotovo – veliko bolj bi cenili kar imamo.
Slodelovanje je všečna zloženka, ki bi lahko postala sinonim tako za delovanje kot tudi za slovensko sodelovanje. Verjamem, da smo Slovenci sposobni solidarnosti, sodelovanja, sobivanja, soodvisnosti in še česa na so.... Izkušnja tujine demonstrira, da ne glede na stereotipe ali poročanje dnevnih novic, Slovenci imamo gen za sodelovanje. Kaj bi bilo za Slovenijo šele možno, če bi se ne le enkrat letno, tekom socialnega tedna, spomnili na sodelovanje, ampak zavestno prebudili in ohranjali to lepo in koristno navado ves čas?
Veliko Slodelovanja doma in po svetu vam privoščim.
Aleš Adamič
Komentarji
Objavite komentar