»Bum!« Pištola
poči in tekmovanje se začne. Tekači se zapodijo po travniku. Dan pred tem je
deževalo, tla so še vedno mokra. Hladno je. To je popoln dan za tek. Vrsta
tekačev hitro oblikuje skupino. Kot jata rib se spojijo v eno. Gibljejo se kot
eno. Skupina postavi tempo, da bi maksimirala energijo za celotno tekmovanje.
Kot pri vsakem tekmovanju se v kratkem času močnejši začnejo prebijati naprej,
šibkejši začnejo zaostajati. Vendar to ne velja za Bena Comna. Ben je zaostal
takoj, ko je počila startna pištola. Ben ni najhitrejši tekač v moštvu. V
resnici je najpočasnejši. Odkar je del
tekaške ekipe srednje šole Hanna High School, še nikoli ni zmagal na kakšni
tekmi. Ben ima namreč cerebralno
paralizo.
Cerebralna paraliza, bolezen, ki jo povzročijo zapleti pri porodu,
vpliva na posameznikovo gibanje in ravnotežje. Fizični problemi so prisotni vse
življenje. Zaradi deformirane hrbtenice je drža kriva. Mišice so pogosto
oslabele, gibalni refleksi počasni.
Napetost v mišicah in sklepih vpliva tudi na ravnotežje. Tisti, ki imajo
CP, imajo pogosto nestabilno hojo, njihova kolena trkajo, noge podrsavajo.
Neznancu se morda zdijo nerodni. Ali celo pohabljeni.
Skupina se prebija vedno bolj naprej, medtem ko Ben vedno bolj
zaostaja. Zdrsne mu na mokri travi in
pade naprej na mehko zemljo. Počasi se pobere in nadaljuje tek. Spet pade.
Tokrat ga boli. Pobere se in nadaljuje s tekom. Ben ne odneha. Skupina mu že
izgine izpred oči, Ben teče sam. Tiho je. Lahko sliši svoje težko dihanje.
Počuti se osamljeno. Spet se spotakne ob svoje noge in ponovno pade na tla. Ne
glede na njegovo psihično moč njegov obraz ne more več skrivati bolečine in
frustracije. Spači se, medtem ko uporabi vso svojo energijo, da se pobere in
nadaljuje s tekom. Za Bena je to del rutine. Vsi ostali zaključijo tekmo v
približno petindvajsetih minutah. Ben po navadi za to porabi več kot
petinštirideset minut.
Ko končno prispe preko ciljne črte, ga spremljajo bolečine in
izčrpanost. Za pot do cilja je potreboval vso moč, do zadnjega atoma. Njegovo
telo je potolčeno in krvavo. Prekrit je z blatom. Ben nas vsekakor navdihuje.
Vendar to ni zgodba o tem, kako nas težke situacije okrepijo. Sporočilo ne
govori o tem, da ko padeš, se poberi in nadaljuj. To so brez dvoma dobre
lekcije, ki se jih je vredno naučiti, vendar za to ne potrebujemo Bena Comna.
Za to lahko najdemo na ducate drugih primerov, kot je primer olimpijskega atleta,
ki je le nekaj mesecev pred začetkom olimpijade utrpel poškodbo, se nato vrnil
in osvojil medaljo. Benov nauk je globlji.
Po približno petindvajsetih minutah se zgodi nekaj neverjetnega. Ko
vsi ostali zaključijo s tekmo, odhitijo in ostanek poti pretečejo z Benom. Ben
je edini tekač, ki mu nekdo drug pomaga, da se postavi na noge, ko pade. Ben je edini tekač, ki tek zaključi s sto
ljudmi za sabo.
Ben nas nauči
nekaj posebnega. Ko tekmujete proti vsem ostalim, vam nihče ne bo želel
pomagati. Vendar, ko tekmujete proti sebi, vam želijo pomagati vsi. Olimpijski
atleti si med seboj ne pomagajo. Med seboj so tekmeci. Ben začne vsako tekmo z
zelo jasno idejo, ZAKAJ teče. Tam ni zato, da bi premagal kogarkoli, temveč
sebe. Ben tega nikoli ne izgubi izpred oči. Ideja, ZAKAJ teče, mu daje moč, da
nadaljuje. Moč za zagon. Moč, da se vedno znova pobere. Moč za nadaljevanje.
Ter da to naredi znova in znova in znova. In vedno, ko teče, je edini čas, ki
ga želi preseči, njegov lastni čas.
Sedaj pa pomislite na to, kako sklepamo posle. Vedno tekmujemo proti
nekomu drugemu. Vedno želimo biti boljši od nekoga drugega. Imeti boljšo
kvaliteto. Večjo ponudbo. Imeti boljšo storitev. Vedno se primerjamo z drugimi.
Nihče nam noče pomagati. Kaj, ko bi vsak dan prišli na delo zato, da bi bili
boljši od samih sebe? Kaj, ko bi bil cilj, da ta teden delamo bolje kot teden
poprej? Narediti ta mesec boljši kot mesec poprej? Zaradi nobenega drugega
razloga razen tega, da zapustimo organizacijo v boljšem stanju, kot smo jo
našli?
Vse organizacije se začnejo z ZAKAJ, vendar le najboljše leto za
letom ohranijo svoj ZAKAJ jasen. Tiste, ki pozabijo na to, ZAKAJ so bile
ustanovljene, se na tekmi vsak dan pojavijo zato, da prekosijo nekoga drugega,
namesto da bi prekosile same sebe. Zagon za tiste, ki izgubijo pregled nad tem,
ZAKAJ tekmujejo, je osvojitev medalje ali premagovanje nekoga drugega.
Kaj, ko bi naslednjič, ko nas nekdo vpraša »Kdo je vaša
konkurenca?«, odgovorili »Nimam pojma.«? Če bi naslednjič, ko nas nekdo vpraša
»Kako ste boljši od konkurence?«, odgovorili »Nič boljši nismo v vseh
pogledih.«? In če bi naslednjič, ko nas kdo vpraša »Zakaj naj bi torej
sodeloval z vami?«, samozavestno odgovorili »Ker je delo, ki ga opravljamo
zdaj, boljše kot delo, ki smo ga opravljali pred šestimi meseci. In delo, ki ga
bomo opravljali čez šest mesecev, bo boljše od dela, ki ga delamo zdaj. Ker se
vsak dan zbudimo z idejo, ZAKAJ hodimo v službo. V službo hodimo zato, da
navdahnemo ljudi za to, da delajo stvari, ki jih navdihujejo. Ali smo boljši od
naše konkurence? Če verjamete, da verjamemo, in verjamete, da lahko stvari, ki
jih delamo, pomagajo vam, potem smo boljši. Če ne verjamete, da verjamemo, in
ne verjamete, da lahko stvari, ki jih delamo, pomagajo vam, potem nismo boljši.
Naš cilj je najti stranke, ki verjamejo, da mi verjamemo, in z njimi
sodelovati, da lahko uspemo vsi. Iščemo ljudi, ki lahko z nami stojijo z ramo
ob rami in stremijo k istemu cilju. Ne zanima nas sedenje za mizo eni nasproti
drugim v iskanju boljše kupčije. In tukaj so stvari, ki jih počnemo z namenom,
da izpolnimo poslanstvo …«? Potem nastopijo detajli o tem, KAKO in KAJ sledi.
Vendar se je tokrat začelo z ZAKAJ.
Predstavljajte si, kaj bi bilo, če bi vsaka organizacija začela z
ZAKAJ. Odločitve bi bile enostavnejše. Lojalnost bi bila večja. Zaupanje bi
bilo skupni imenovalec. Če bi bili naši voditelji skrbni in bi vedno začeli z
ZAKAJ, bi vladal optimizem, inovacije bi cvetele. Kot ta knjiga prikazuje,
obstajajo prednosti tega standarda. Ni važna velikost organizacije, vrsta
industrije, izdelek ali storitev; če vsi prevzamemo nekaj odgovornosti in
začnemo z ZAKAJ in k temu navdihnemo druge, lahko skupaj spremenimo svet.
In to je precej navdihujoče.
. .
Če
vas je ta vsebina navdihnila, jo prosimo podajte nekomu, kogar želite
navdihniti.
(SINEK S., Start with why, London,
Penguin Group, stran 222 – 225.)
(Vir fotografija: ericgould.com)
Komentarji
Objavite komentar