...mogoče pa 5 let,
ali 20, mogoče še 30 ali celo več, kaj pa… kaj pa, če me
že čez 3 dneve ne bo več?
Kdo bi vedel zagotovo?
Kolikokrat se ustavimo in se vprašamo, kaj pa če ... Kaj
pa, če me ne bo več že jutri? Bom kaj obžaloval?
Nekaj najbližjim se jim je življenje iznenada zaključilo
pri 18., 28., 41., 51. letih. Niso in nismo tega pričakovali...
Avstralka Bronnie Ware je leta oskrbovala umirajoče in izkušnjo
naposled zapisala. Nastala je knjiga, z
opisom obžalovanj umirajočih, ki so ji bila zaupana s strani njenih
varovancev.
Knjigo je naslovila: “The Top Five regrets of the Dying” oz. v
prevodu: »Pet najpogostejših obžalovanj umirajočih.«
Knjiga je posledica
življenjske izkušnje in ima zaradi tega še dodatno praktično vrednost. Izplača
se vam jo kupiti in prebrati.
Najpogostejša obžalovanja umirajočih:
- Želim si, da bi imel dovolj poguma biti zvest samemu sebi, ne pa živeti življenja, kot so ga od mene pričakovali drugi.
- Želim si, da ne bi toliko svojega časa posvetil delu .
- Želim si, da bi bil toliko pogumen, da bi v polnosti izražal svoja čustva.
- Želim si, da bi si ostal v stiku s svojimi prijatelji.
- Želim si, da bi si dovolil biti srečnejši.
Ko sem nekaj časa nazaj držal omenjeno knjigo v roki in
prebral pet najpogostejših obžalovanj umirajočih, sem uvidel, da če v tem
trenutku izvem, da se mi dnevi iztekajo,
da bi tudi sam obžaloval 4 od petih navedenih zgoraj.
Počasi spreminjam prioritete ... ravno zaradi te knjige.
Aleš
PS: velikokrat so umirajoči omenili: "Želim si, da bi imel dovolj poguma, ...". V starejši objavi izveste kaj je in kaj ni pogum.
Komentarji
Objavite komentar