četrtek, 28. maj 2015

MLADIH NIHČE NE POTREBUJE!


Da posameznik v življenju doseže vsaj osnovno stopnjo izpolnjenosti, sreče in tudi uspeha je nujno, da se (s)pozna. Poznati je potrebno sebe, predvsem lastne vrednote.

Kod sem, kaj mi je pomembno?

To je vprašanje, na katerega lahko dobimo odgovor tudi s pomočjo testa DISC, katerega pogosto uporabljam pri svojem delu.
Umberto Galimberti je je predvsem  človek, pa tudi priznani profesor, filozof in mislec, ki jasno pokaže,
kako nepoznavanje vrednot vpliva na otopelo stanje današnje družbe.

Sam pravi, da mladi nimajo pravega prostora v tej družbi, ni jim omogočeno samo spoznavanje. Stanje je po njegovih besedah še veliko hujše. Mlade se bombardira s strani blagovnih znamk, s strani akterjev, ki izkoriščajo današnjo populacijo in od nje tržijo predvsem poceni delovno silo in ji jemljejo kapital. Tako finančni, kakor tudi psihološki.

Članek spodaj lepo ponazori in razloži, kako je do današnjega apatičnega stanja predvsem pri mladih prišlo in kakšna bo naša skupna prihodnost, če se ne bomo spoznali in vrnili k osnovnim potrebam in vrednotam človeštva.

Mladi živijo le ponoči. Podnevi jih nihče ne potrebuje.

Umberto Galimberti je pomemben italijanski filozof, psihoanalitik in kritik sodobnosti, ki jeza svoja dela prejel številne znanstvene nagrade. Je univerzitetni profesor antropologije in zgodovine filozofije v Milanu. Pred kratkim je založba Modrijan izdala odmevno knjigo Grozljivi gost – nihilizem in mladi, njegovo prvo delo v slovenščini. Po njegovem mnenju niso bili mladi še nikoli tako problematični kot zdaj. Ukvarja se z vprašanjem, zakaj njihovo srce tava v depresivnem niču in eksistencialni praznini, ki jo lahko za hipec omilijo kvečjemu droge, alkohol in seks. To so tujci v svojem anonimnem življenju, pravi, obsojeni na plehko životarjenje v puščavi vrednot, ki iščejo zabavo, ker ne znajo uživati. Letos je prišel v Slovenijo kot gost festivala Vilenica. Zanimivo je, da je bila žena, s katero je bil poročen 40let in mu je lani umrla, Slovenka.
Kdo danes razume mlade?
Oglaševalske agencije in tržniki, in to veliko bolje kot njihovi starši in učitelji!
Če pogledamo revije za mlade, se vse vrti okoli spolnosti in zapeljevanja. Pristna čustva so postala nepotrebna, moteča. Vse je hlastanje za srečo in zabavo. Zakaj se je to zgodilo?
Mladi so se znašli v takšnem položaju, ker prihodnost zanje ni več obljuba, ampak grožnja. Ko prihodnost na sedanjost ne deluje več kot motivacija, starši izgubijo avtoriteto, saj se spremenijo v otrokove pogodbene stranke: »Če boš izdelal razred, ti bom kupil motor. Če boš diplomiral, ti bom kupil avto.« Ko starši izgubijo avtoriteto in postanejo otrokovi prijatelji, je katastrofa neizogibna, kajti mladi si želijo avtoritete, čeprav tega ne pokažejo. Živijo v absolutni sedanjosti. S prihodnostjo se nočejo obremenjevati.
Mar to pomeni, da mora biti vse instant?
Da. Vse je sedanjost in prav v tem pomenu govorim o nihilizmu. Nietzsche ga je opredelil kot odsotnost namena in vzroka. Če tega ni, se vrednote izpraznijo. Mladi od 15. do 30. leta imajo največjo biološko, spolno in umsko moč, a jih naša zahodna družba zanemarja, ne uporabi jih.
Jih sploh potrebuje?
Ne. Pozornosti sta deležni le dve generaciji. Generacija dedkov, ki imajo zdaj oblast in so stari približno 70 let, in generacija njihovih sinov, ki pogledujejo k staršem in si želijo njihove oblasti. Tretja generacija ne zanima nikogar. Če mladih nihče ne pokliče, če jih nihče ne povabi, če imajo samo honorarno delo od danes do jutri, potem bodo živeli samo ponoči, kajti podnevi jih nihče ne potrebuje. Ali pa se bodo drogirali, ker so mamila zanje nekakšna anestezija, v pomenu »nočem biti del tega sveta, ki me ne želi«.
Kako bi se lotili problema mamil?
Delim jih v dve skupini. Prvo sem poimenoval anestetiki. Človeka potegnejo iz tega sveta in ga osvobodijo čutenja. Sem sodita hašiš in heroin. V drugo skupino pa spadajo droge, ki nam dajo več energije in moči, da lahko dosežemo čedalje višje in zahtevnejše cilje, ki si jih zastavljamo v naši družbi, v kateri je vse podrejeno učinkovitosti. Sem sodi na primer kokain. Jaz bi vse droge legaliziral, če bi lahko s tem ukrepom pristrigli peruti mafiji.
O kulturnem vplivu Amerike nimate dobrega mnenja. Zakaj se vam zdi tako nevaren?
Mislim, da je ameriški model skvaril evropsko kulturo. Temelji na potrošništvu, potrošništvo pa je ena od oblik nihilizma. Vse se mora končati v niču. Čeprav avto še dobro vozi, ga je treba zamenjati in kupiti novega. Če se vam pokvari hladilnik, ugotovite, da nadomestni del stane več kot ves hladilnik. Roka uporabnosti nimajo samo živila, ampak vsi izdelki. Tako izgubljamo odnos do stvari, ne navežemo se nanje. Vse postane nepomembno, saj je vse ena sama konfekcija.
In še sami postanemo stvar.
Seveda. Ameriška kultura je kultura potrošništva, in ker sami Američani nimajo veliko zgodovine, izkoreninijo zgodovino vseh drugih. Tudi vojn v Iraku in Afganistanu so se lotili brez občutka za zgodovino obeh držav. Če bi si malo prebrali zgodovinske knjige, bi ugotovili, da se je tudi Aleksander Veliki v Afganistanu opekel. Ne razumejo, da patriarhalna družba muslimanov razpade, če jim uvozijo svoje navade in osvobodijo žensko, kajti muslimani se bolj bojijo spolnosti kot politike.
Zakaj mislite, da Američanom Evropa pri tem pomaga?
Ker je za nas Zahodnjake denar postal simbolni generator vseh vrednot. Ne vemo več, kaj je lepo, dobro, sveto, pravično, resnično, vemo samo, kaj je uporabno, koristno.
Toda z lepoto smo vendar obsedeni, gojimo kult lepote.
Da, ampak plastične. Imeli smo lepoto, imeli, toda zdaj je tudi ta podlegla ekonomiji. Umetniško delo postane umetniško delo samo, če se pojavi na tržišču. To je zame konec Evrope in zaradi tega sem žalosten. Zdaj si na primer ne moremo več zamisliti, da bi se v takšni kulturi lahko rodili Kant, Beethoven, Goethe. Rojevajo se lahko samo lovci in lepa dekleta. Komercialna televizija ima pač posledice.
V knjigi ste zapisali: »Inteligenca in učenje ne delujeta, če ju ne žene srce.« In da je čustvena vzgoja nujna kot preventiva. Kako si to predstavljate?
Vzgojo razlikujem od izobraževanja. Pri izobraževanju gre za podajanje intelektualnih vsebin, pri vzgoji pa za vzgojo čustvenega aparata. Učenje se dogaja prek erotičnosti, kot je trdil že Platon, prek očaranosti. Vsi smo se veliko bolje učili pri tistih predmetih, pri katerih so nas znali učitelji pritegniti, fascinirati. Um se odpre samo, če je srce očarano. Pri čustvenem razvoju so tri stopnje. Na začetku je impulz. Z vzgojo ga preoblikujemo v čustvo, čustvo pa z vzgojo preoblikujemo v občutek. Občutek je čustvo plus zavest o tem čustvu. Tisti, ki se imajo radi, lahko v hipu vedo, kaj drugi doživlja, ker se imajo radi. Naši mladi pa so obtičali na stopnji impulza. Izraža se z gibom. Če želijo mladi priti do čustev, potrebujejo ekstazi,sicer se do njih sploh ne morejo dokopati. Občutek ni biološka danost, treba ga je vzgojiti. Tega se naučimo tudi tako, da beremo literaturo. V književnosti lahko namreč spoznavamo,kaj so bolečina, ljubezen, dolgčas, obup, tragedija, žalovanje. In ko beremo o teh občutkih, jih lahko prepoznavamo v sebi. Zdaj mladi doživljajo občutenja, ki jih ne znajo poimenovati. Če jih vprašate, kako se počutijo, znajo odgovoriti kvečjemu, da slabo. Čustva pa je treba poznati in vedeti, kako se razvijajo, kajti če poznam žalost in vem, kako nastane in se razvija, ne bom obupal. Če pa niti ne vem, kaj se dogaja v meni, potonem v brezup. Mladi izgubljajo jezikovno sposobnost poimenovanja občutkov. V Italiji so opravili statistično raziskavo o tem. Pokazala je, da je leta 1976 gimnazijec v povprečju poznal 1500 besed, leta 1996 pa samo še 600. Manj ko imate besed, manj lahko razmišljate in teže ubesedite, kar čutite.
Pa saj so čustveni invalidi.
Da, čustveno so nepismeni. Mislim, da je to tudi posledica tega, da je spolnost tako dosegljiva in lahkotna. Če je med željo in izpolnitvijo želje časovni interval, se lahko razvijajo domišljija, idealizacija, simbolni jezik, fantazija in konec koncev duša. Pri takojšnji zadovoljitvi želje pa spolnost ni več nič drugega kot hidravlika, praznjenje.
Če bi bili ravnatelj, po kakšnem merilu bi izbirali učitelje?
Naročil bi jim, naj opravijo teste osebnosti, kajti ne zadostuje, da učitelj obvlada svojo snov. Znati mora tudi komunicirati in učence fascinirati. Učimo se na podlagi posnemanja vzornikov, ki nas očarajo. Kdor pa ne zna komunicirati, ne zna fascinirati in torej ne more bi ti učitelj. Kdor želi poučevati, mora imeti posluh za čustveno plat učencev. In če mu pri tem spodleti, mu ne bo uspelo niti podati določenega znanja. Mladi do dvajsetega leta še bolj malo uporabljajo možgansko skorjo, pri njih je dejavnejši srednji del možganov, ki skrbi za čustvenost. Šele čustva omogočajo izobraževanje.
Nihilizem, ta grozljivi gost, kot ga imenujete, je strašanski strup. Kako se bojevati proti njemu?
Ne moremo se! Mladi so samo eden od primerov nihilizma. Drži, da nimajo eksistencialnih problemov, a imajo zato kulturne. Ne smemo namreč pozabiti zelo pomembne stvari: krščanstvo je v našo zahodno kulturo vneslo neizmeren optimizem. Človeku je razodelo, da ne bo nikoli umrl. Stari Grki so, nasprotno, trdili, da je človek smrtnik. Zaradi krščanstva smo na prihodnost vedno zrli optimistično.
Ne samo zaradi krščanstva, tudi socializem je bil takšen.
Res je. Krščanstvo pravi: preteklost je bila izvirni greh, sedanjost je odrešitev, prihodnost bo zveličanje. Tudi znanost deluje enako: preteklost je bila nevednost, sedanjost je raziskovanje, prihodnost bo napredek. Marx je mislil podobno: preteklost je bila krivičnost, sedanjost je revolucija, prihodnost bo pravičnost na Zemlji. Celo psihoanaliza je krščanska: preteklost je travma, sedanjost je analiza, prihodnost bo ozdravitev. Vsa zahodna kultura je prežeta s krščanstvom. Ratzinger hoče poudariti krščanske korenine Evrope in jaz, čeprav nisem kristjan, mu dam povsem prav. Krščanske niso samo korenine, ampak tudi deblo, veje, plodovi in listje. Na Zahodu je vse krščansko. Nietzsche je rekel, da je Bog mrtev. Ampak kaj to pomeni? Pomeni, da je prej živel. Vzemimo srednji vek. V književnosti so takrat opisovali pekel, vice in raj, likovna umetnost je bila v znamenju svete umetnosti (arte sacra), ženska je bila angel, Bog je obstajal. Če iz srednjega veka iztrgam Boga, ničesar več ne morem razumeti o tem obdobju. Če pa iz sodobnega sveta iztrgam besedo Bog, lahko ta svet še vedno odlično razumem. Ne razumem pa ga več, če odmislim besedo denar ali besedo tehnika. Bog je torej res umrl. S tem pa se je sesul ves krščanski optimizem.
To je po eni strani morda dobro.
Zelo dobro, vendar pa nismo iznašli ničesar, kar bi nam dajalo upanje v prihodnost. Tehnika omogoča razvoj, ne pa napredka. Razvoj je kvantitativno povečanje možnosti, napredek pa je kvalitativno izboljšanje življenja in komunikacije med ljudmi.
Čeprav so mladi zdaj dobro omreženi in oboroženi z mobiji, živijo v komunikacijski puščavi. Razumete njihovo nasilje kot sredstvo komunikacije?
Da, toda to sredstvo je nizkotno, elementarno. Nasilje je tudi posledica pomanjkanje besed in pomeni kolaps komunikacije. Če nimam besed, mi preostanejo samo gibi. Človeštvo se je razvilo od gibov do besed, zdaj pa se od besed vračamo h gibom.
Če mladi doma niso deležni razumevanja in imajo v šoli učitelje, ki ne znajo komunicirati,njihovi vrstniki pa so enako izgubljeni, kaj jim preostane? Droge? Samomor?
In lokali, v katerih lahko popivajo. Pa internet in televizija. Mladi človek se nima več kje socializirati. Včasih so se dobivali v cerkvi pri kakšnih veroučnih skupinah, pri tabornikih ali skavtih ali celo v organizacijah, ki so bile podmladki političnih strank. Tam so se učili socializacije in komunikacije, zdaj pa tega ni več, ostala je samo še televizija.
Ko človek prebere vašo knjigo, ugotovi, da so mladi, ki normalno odrastejo, pravzaprav nenormalno redki.
Res je. Ko sem se na Vilenici v Gorici pogovarjal z nekim mladeničem, mi je potožil, da se s svojimi vrstniki ne more več o ničemer pogovarjati, ker ga nogomet ne zanima in se mu ne da ves čas govoriti o lepih dekletih, zato je postal za tovariše popolnoma nezanimiv.
Toliko potenciala gre v nič.
Naši mladi bi se morali zavedati, da njihova konkurenca niso sošolci, ki so najboljši v razredu, kot je bilo včasih. Njihova najhujša konkurenca so zdaj mladi Kitajci in Indijci. Na harvardski univerzi so lani razpisali 60 štipendij in 48 so jih dobili Kitajci s Kitajske. Tudi v Indiji so mladi strašni, informatika je tam na zelo visoki ravni.
Še dobro, da obstaja alternativa.
Da, toda po drugi strani to pomeni, da je kultura, ki jo imenujemo zahodna, v zatonu. Morda se bo naša civilizacija tako končala. Na jok mi gre, ko pomislim na to. Toda krivi niso mladi,krivi so odrasli, ki ne vlagajo vanje.
Kje vidite glavni vzrok?
Ker je denar postal edina simbolna vrednota med vsemi vrednotami. Tudi nekdaj je bil, toda za protiutež je imel še druge, na primer čast, družbeni položaj, dostojanstvo, celo razredni boj. Zdaj je kot edina pomembna vrednota ostal samo denar. In tako smo sprejeli brutalni kapitalizem po ameriško. Danes vidim veliko zalogo človeškosti, kakršno smo poznali nekoč, v slovanskih deželah.
Tudi v Sloveniji?
Onkraj Slovenije. Do Urala. Problem je v tem, da je ameriška kultura že pojedla Španijo, Anglijo, Francijo, Nemčijo. Nekaj možnosti humanizma in človeškosti zato vidim v slovanskih državah.
Na primer v Srbiji?
V srbsko-hrvaški vojni sem navijal za Srbe, ne za Hrvate. Ne smemo gledati komunizma, zanimati nas mora antropologija slovanskih narodov. Stopnje solidarnosti, ki še obstaja v slovanskih državah, v zahodnoevropskih državah ne najdemo več.
Vzhodna Evropa kot rešiteljica Evrope?
Prihodnost Evrope bo odvisna od Vzhodne Evrope, če se seveda ne bo medtem amerikanizirala tudi ona. Prav zato je treba širiti »našo« kulturo, ne pa ameriške.
Pa smo prišli do žarka optimizma.
Optimizem in pesimizem sta značilnosti ljudi, ki niso prodane duše. Ljudi, ki imajo še druge vrednote, ki kompenzirajo vrednoto denarja. Če pa ima človek kakršno koli pobudo in je prvo vprašanje, ki mu ga postavijo, kakšen bo donos, smo že v Ameriki.

Intervju 13.10.2009 objavljen v ONI, prilogi Dela.




petek, 09. januar 2015

STVARSTVO je ZAVEST, ki izvira iz BITI.

Redko najdeš knjigo, ki iskalcu temeljnih resnic da toliko uporabne vsebine in konkretnih smernic, kot jih da ta.

Avtorja osebno poznam, zaradi tega sem h knjigi napisal uvod, ki ga objavljam spodaj. Iz uvoda bo tistim iskalcem, ki vas vsebina zanima dovolj jasno, ali je knjiga namenjena Vam.

Vsi, ki si želite knjigo imeti v svoji lasti, saj je le ta učbenik Življenja, ki ga je treba večkrat prebrati in prežvečiti jo lahko naročite pri meni. Naročilo oddate s klikom tukaj.

Vse dobro vam želim na Vaši poti do Sebe.

Aleš

O avtorju
Odkar se zavedam, me zanimajo teme, ki bolj in manj posrečeno pojasnjujejo temeljne vzroke, posledice, modrosti in učenja, ki naj bi krojili posameznikovo usodo. Na tej poti sem srečal tudi avtorja knjige, ki je zdaj v vaših rokah. Rasto je človek, ki mi je največ razkril najprej o razumu, nato pa tudi o zavedanju samega sebe. Podal mi je nekaj, česar besede ne morejo dovolj natančno opisati, ker je posledica lastne izkušnje.
Na videz sem bil odprt, v sebi pa sem bil v resnici tog. Na zunaj prijazen, na znotraj pa sem se nenehno prilagajal, ugajal in si prizadeval, da ne bi koga prizadel. Na videz sem bil trden in pogumen, v sebi pa sem se bal. Srečanje z Rastom in njegov napotek za vedenje: “Kakor znotraj tako tudi zunaj,” je postal vodilo mojega početja in mi omogočil prve resnično samostojne korake na moji življenjski poti.
Prav ta lastna izkušnja, pri kateri me je avtor podprl, je nekaj, kar je spremenilo moje dojemanje sveta in zato vplivalo na vsa moja naslednja dejanja. Večkrat me vprašajo, kaj lahko pričakujejo od Rastove knjige, njegovega znanja ali od pogovora – srečanja z njim. Navadno sem v dilemi, ker moram odgovoriti, da Rasto ničesar ne da. Kvečjemu podeli svojo izkušnjo, vendar pa ima tako globoke razsežnosti, da v poslušalcu aktivira slo po lastni izkušnji izkušanja sebe. To je najboljši opis, ki ga zmorejo besede, tega, kar sem pridobil, se naučil in spoznal ob srečanju z Rastom – nezaustavljivo slo, željo, silo po izkušnji samega sebe.
Razlog, zakaj nas življenjska pot vodi v posebne položaje, v kraje, države, družine, kariere, znanja in nenazadnje k ljudem, ki jih spoznavamo na tej poti, sem  pred znanstvom z Rastom bistveno slabše razumel kot dandanes. V preteklosti sem se udeležil najrazličnejših izobraževanj na temo spoznavanja sebe, preučil nekaj religioznih usmeritev, sledil mnogim avtoritetam na področju znanj o človeku, tako tistim, ki zastopajo bolj tako imenovane duhovne smeri, kakor tudi onim, ki se sklicujejo na znanstveno dokazljiv razumski pristop, ki je bil prej meni najbližji. Nekaj pogledov sem razvil tudi sam. Psihologija, transakcijska analiza, nevroznanost, mehke veščine, kvantne znanosti in na drugi strani že omenjene duhovne prakse so bile in so še vedno stalnica, ko se odločam pri raziskovanju samega sebe. Imel sem priložnost delati z vodilnimi iz multinacionalk, kot so Dreamworks Studios in druge, ravno tako pa se imam za srečneža, ker sem šest let preživel v Londonu in se tam spoznal s prenekatero avtoriteto iz najrazličnejših spektrov življenja, tako poslovnih, kakor tudi socialnih. Zelo sem se trudil, da bi vsrkal kar se da veliko znanja. Pridobivanje znanja me je navadno tudi nekaj stalo. Zneski so bil bolj ali manj visoki.
V zadnjih 20 letih mi je v roke prišla prenekatera knjiga. Snovi, pogledov, konceptov in različnih paradigem je toliko, da sem se naučil tehnike fotobranja in tako še učinkoviteje zadovoljil slo po raziskovanju in znanju. Verjel sem namreč, da se bom prek znanja hitreje dokopal do cilja – rezultata. Tehnika mi je omogočila prebrati nekaj dodatnih polic knjig, ki bi se mi sicer gotovo izmuznile. Za nameček se poklicno ukvarjam z odkrivanjem človeških potencialov in njihovo uporabo v najrazličnejših organizacijah, predvsem v gospodarstvu. Skoraj nenehno sem bil na preži za novimi in poglobljenimi znanji, ki iz posameznika iztisnejo več in mu torej razkrivajo, kdo on sam je.
Po vsem tem času iskanja in raziskovanj pa se pojavi Rasto. Je to bilo naključje?
Ugotavljam, da je bila velika večina poti, ki je bila do takrat za menoj, pot razuma, pot glave; pot, ki so jo vodila globoka nezavedna prepričanja – programi. Pot brez prave izkušnje. Ne me na tem mestu narobe razumeti, ko trdim, da nisem izkušal, ker sem se preizkusil na različnih delovnih mestih in v lastnem poslu, življenju v tujini, veliko pa sem se razdajal tudi kot prostovoljec. Verjel sem, da sem svoboden in se samostojno odločam za večino stvari. A kljub navidezni polnosti in tako imenovanemu občutku svobode sem uvidel, da so me gnala prepričanja, za katera sploh nisem vedel, da so v meni. Tedaj in še danes se sicer poklicno ukvarjam s spoznavanjem samega sebe oziroma svoje osebnosti, vendar zdaj vem, da sem se prej nenehno vrtel v začaranem krogu, ne da bi se tega sploh zavedal.
Ob srečanju z Rastom pa je prišlo do preobrata. Življenje sem zavestno obrnil na glavo. Začel sem z zavestnim izkušanjem sebe. Odmetavanje prepričanj o sebi, o svetu, o vsem, kar vem, je postala prednostna naloga, pot in stalnica. Razum in potreba po razumevanju sta se umaknila v drugi plan. Soočanje z najglobljo bolečino in strahovi je prav tako sestavni del te poti. Svoboda je bila in je še vedno posledica tega procesa, enako kot tudi zmožnost narediti naslednji korak, ki se pokaže kot pot.
Že v preteklosti se mi je zdelo, da vsaj tu in tam hodim po lastni poti, a šele po izkušnji, ne pa razumevanju – kaj pot k sebi je - sem tudi dojel, da je bila vsa moja predhodna izkušnja zgolj pot razuma. Ko sem začel razlikovati med razumom in izkušnjo, je bila to prelomnica na moji poti in katalizator sprememb, ki so nato pristno obogatile življenje.
Neznan, nepomemben, nepristranski, nevsiljiv, preprost; moder človek na podlagi lastne izkušnje; trden, a kljub temu zrel polemik, ki si dovoli biti popolnoma neveden in ranljiv.  S temi besedami bi opisal Rasta po najinem prvem srečanju, vselej pripravljen podpreti, a tudi brezkompromisno proti manipulaciji v kakršni koli obliki.  Avtorja sem spoznal doma in v rodni deželi, ne pa – ironično - v tujini. Čeprav sem sicer verjel, da so svetovne prestolnice Meke znanja in da tam gotovo najdem odgovore zase.
Še nikoli nisem srečal človeka, ki bi imel toliko lastnih izkušenj o temi, katero opisuje tudi v tej knjigi in bi hkrati tako živel svoje lastne besede.  Ko se odpraviš najti samega sebe, navadno spoznaš mnoge bolj ali manj slavne osebnosti - avtoritete vrhunskih sposobnosti in zavidljivega slovesa, a ko le ti odidejo in ostaneš sam, z njimi navadno odidejo tudi navdušenje, polet, moč, napredek in ostale lastnosti, za katere bi predhodno trdil, da so zagotovo sestavni del nas in za vedno tukaj. Danes dojemam, da je to zato, ker jezdimo z energijo, strastjo in trdnostjo tujih izkušenj in se v pomanjkanju lastnih hranimo z njimi. To dejstvo se po srečanju z znanjem iz knjige, ki je pred vami, zagotovo drastično zavrti. Lastna izkušnja, lastna spoznanja, lastno vedenje, lastna moč, lastna bolečina, lastni užitek, lastni mir in lastna pot, vse to postane kompas, ki vas usmerja po poti vašega življenja.
Dal mi ni nič, a hkrati vse. Nikoli ni svetoval, kaj naj naredim, a je bil vselej katalizator Resnice. Ko znova in znova skušam opisati, kaj sem dobil in še vedno dobivam, ko prebiram vsebino knjige,  kaj sem spoznal in še spoznavam z namenom, da koga izmed vas, ki se spogledujete z Rastovo knjigo, navdušim, da bi se resnično potopili vanjo,  so besede bolj kakor ne v napoto in neroden približek. Ne vem sicer, če vam ta moj opis lahko koristi, kljub temu pa bi rad nekako izrazil svoje veliko navdušenje. Najpreprosteje rečeno, sem vedno iskal znanje, skušal razumeti in doumeti, z Rastom pa sem dobil oziroma dojel, da je zgolj lastna izkušnja tista, ki je pomik po poti do sebe. Večina bo tudi ta stavek komaj razumela. Vsaj moj primer je bil tak, da sem skoraj štirideset let življenja preživel v glavi, zapleten v razum, v odnosu z razumom, ne pa v poglabljanju razumevanja samega sebe in ne v poglabljanju izkušnje – torej izkušanja samega sebe. Za slednje je sicer potrebno veliko več poguma, a so zato rezultati, občutenja in zavedanje toliko širši in bogatejši ter predvsem pristni. A tu sem z razlago že na Rastovih tleh, videli boste, da je avtor knjige prek opisa lastne poti veliko jasnejši in učinkovitejši, kot to uspeva meni. V vas sproži slo po lastni izkušnji sebe.
Knjiga, ki je pred nami, je, kar zadeva moje osebne izkušnje, najbolj temeljno, preprosto in globoko delo, kar sem ga kdaj sploh prebral. Če se morda poklicno ukvarjate z osebnim razvojem več kakor desetletje, se boste skoraj gotovo strinjali, da v tem času lahko predelate vsaj ključna dela na svetovni ravni, ki vam nudijo vpogled v globino lastne biti. Zato sem bil in še vedno sem presenečen, kako lahko izkušnja pripelje do človeka, kakršen je Rasto, ki napiše nekaj, kar je iz mojega vidika bolj temeljno, globoko in resnično, kakor vse, kar sem preučil in izkusil do sedaj.
Na podlagi preprostega prikaza sestave in delovanja stvarstva, podanega v delu,  se vam odpre toliko možnosti in poti, da se človek s pogumom in veliko lažje odloči za pot k sebi. Avtor v začetku knjige sicer navaja pomembno dejstvo, da je predpogoj za sprejem podanega znanja določena stopna odprtosti, zrelosti in pripravljenosti.  V mojem primeru sem se prvič v življenju zares soočil s svojo potjo in se na njo podal z enim in edinim pričakovanjem in ta je sprejeti vse, kar prinese pot. Rastu sem resnično hvaležen, da je znal spisati delo, ki mi je ta preobrat podprlo in olajšalo.
Od kod Rastu informacije, ki sem jih mnoge zasledil prvič, ne vem. Vem le, da me vsebina podana v tej knjigi vsakič in znova premakne naprej po poti in bližje k samemu sebi.
Želim si, da knjiga Stvarstvo je zavest, ki izvira iz biti pride v kar se da veliko rok. Upam, da jo bodo med drugim prebrali tudi prenekateri strokovnjaki, katerim bo dodaten vir temeljnega znanja, prepričan sem  namreč, da bo marsikomu zapolnila manjkajočo vrzel.
Vsebina knjige bolj kakor katera koli druga na temelju moje izkušnje aktivira lastne izkušnje bralcev, postane njihova opora na poti k samemu  sebi in osvobaja od prepričanj, s katerimi smo v današnji družbi dobesedno preplavljeni. Kot takšna se mi zdi nepogrešljiv delovni zvezek v procesu iskanja samega sebe. Seveda pa je ideja o vsesplošni razširjenosti te knjige zgolj moja želja, saj njen avtor Rasto Fikfak meni, da bo knjiga sama našla svojo pot do zares pripravljenih iskalcev. Naj se uresniči, kar je namenjeno.

Aleš Adamič

SUPORTAL coaching - consulting

torek, 02. september 2014

ponedeljek, 13. januar 2014

Sreča ali resnica?



Prijateljica Maja mi sredi pogovora pravi: 

"Smisel življenja ni v tem, da smo srečni,
ampak resnični".

Stavek, ki se mi je zdel vreden objave...



petek, 29. november 2013

»Kako da!« Jasna pot do ciljev v 2014

Podjetje Suportal Team Ltd vabi ob zaključku leta na DELAVNICO »Kako da!« do ciljev v 2014, kjer boste izkusili praktične in učinkovite metode za doseganje lastnih ciljev. Vaše 2014 lahko temelji na konkretni spremembi navad in uresničenih rezultatov.


KDAJ: sobota, 14. december 2013, 9:00 – 17:00
KJE: Ljubljana
CENA: 65€ (79,30 z DDV) za dve osebi.

Predavatelj Aleš Adamič je zadnjih 6 let živel in delal v Londonu za katerega trdi, da je velemesto s »Kako da do ciljev« držo. Ta je ključna, da dosežemo rezultate tudi, če so okoliščine težke ali če se znajdemo v nepričakovanih situacijah.

Delavnica je namenjena posameznikom, ki si želite zaključiti leto pozitivno in nabrati novih znanj ter metodologij za novo 2014. S svojimi na novo odklenjenimi talenti ter potenciali boste dosegali vam najpomembnejše cilje. Na delavnici bo ekipa Suportal team poskrbela, da vsi izkusite preproste in praktične metode za povečanje produktivnosti, kreativnosti in učinkovitosti.

Iztočnice:
  • Delovanje na podlagi najmočnejše točke (talentov, potencialov) posameznika, tima in podjetja je učinkovitejše.
  • Sposobnost hitrega »Kako da« odločanja z uporabo principa »0.22sec«.
  • Rešitev z razmišljanjem »out of the box«.
  • Demonstracija najmočnejše točke ob uporabi brezplačnega DISC testa osebnosti (tržna vrednost testa do 130€). Rezultate testa prinesite s seboj. Interpretirali bomo DISC udeležencev specifično za primer močne in šibke točke.

»Kako da« je drža, ki jo uporabljajo uspešni posamezniki in podjetja. Sprememba je posledica spremenjenih navad in drugačnega delovanja. Na delavnici 14.12.13 boste seznanjeni z vašimi unikatnimi talenti in še ne uporabljenimi potenciali, ki vas bodo naredili drugačne in veliko bolj pripravljene za novo 2014.

Logistika in prijave s klikom tukaj.

S spoštovanjem,

SUPORTAL TEAM

torek, 18. junij 2013

Talenti so naše največje bogatstvo. Odkrijte in uporabite jih s pomočjo TALENT DYNAMICS testa.


Talent Dynamisc je test številka ena na svetu na osebnostni, timski in poslovni poti do uspeha. 
Po TD© metodologiji sta zaupanje in »flow« (flow – tok) pri posamezniku, v organizaciji ali v podjetju najhitrejša in najlažja pot, kako posameznik in ekipa dosežeta rezultat. »Tok« je pot najmanjšega upora do cilja.

S testom Talent Dynamics odkrijete naloge, področja osebnega življenja in službe, v katerih ste vi kot posameznik najbolj v »toku« - naravno učinkoviti. Spoznate zakaj vam določene naloge ležijo bolj in zakaj druge veliko manj. Z odkritjem svojega profila spoznate kaj je potrebno narediti, da ste večino časa v »toku« učinkovitosti. Na ta način z veliko večjo lahkoto opravite vsakodnevne obveznosti.

Ko ste v »toku«, vaša produktivnost bistveno naraste, rezultati se zvrstijo dramatično, bolj ste povezani s skupino v kateri delate in kar je najpomembnejše: ob delu resnično uživate.
Namen tega testa je, da ugotovite, glede na profil, ki ste, kako ostati fokusirani na naloge, v katerih ste najboljši.

Po Talent Dynamics testu  se razvrstite v enega izmed 8 različnih profilov.

Ko dodajamo vrednost in povzročamo merljive rezultate, ki presegajo naše dosedanje norme, ustvarjamo zaupanje: v prvi vrsti zaupanje vase. In ko zaupamo vase, nezavedno povzročamo, da tudi drugi zaupajo v nas, naše produkte, naše projekte, organizacije in podjetje. Vsak TD profil v različnem območju naravno ustvarja zaupanje vanj.
Primer: profil kreator ustvarja naravno zaupanje v ideje.

           PROFILI   


Kreator je najboljši v inovaciji. Tako kot lahko hitro ustvarijo kaos, lahko z inovativneostjo najdejo pot iz kaosa. Postaviti kreatorja na vodstveno mesto novega vodenja novega projekta je zmagovalna poteza, ampak takoj po končanem projektu, ga morate zaposliti z novim.



Zvezde so najboljši promotorji. Njihov najboljši stil vodenja je vodenje iz odra. Dajte jim priložnost, da sijejo in pustite jim prostor, da dostavijo rezultate brez pritiska. Postavite jim sistem in dajte jim podporo, da lahko oni gradijo nov posel.





Podporniki so najboljši vodje. Ne pričakujte od njih načrta. Načrt pripravite vi, postavite cilje, potem pa jih pustite, da vodijo svojo ekipo s katero vam bodo rezultate tudi dostavili. Pustite jim, da izberejo lastno strategijo vodenja in plan.





Pogajalci so najboljši pri ohranjaju miru dveh polov. Ko bodo odhajali iz pogajalskega sestanka, bosta obe strain zadovoljni. Pogajalci so naravno naravnani, da pustijo osebo, s katero so v kontaktu, da se počuti dobro. Ne pričakujte od njih “surovih” klicev oseb, ki jih ne poznajo, saj pogajalci radi ustvarijo pristen odnos z osebo na drugi strani. Pogajalci so odlični v vlogah, kjer potrebujete ohranjanje stika s strankami.



Trgovci so najboljši v sklepanju posla. Vedno vedo kateri sistem ali product je v tem trenutku dober in kdo so ljudje, ki bodo ta sistem ali produkt sedaj potrebovali. S stranko ustvarijo zaupanja vreden odnos in zvestobo.





Akumulatorji so najboljši ambasadorji. So zanesljivi, naloge vedno končajo pravočasno in niso nagnjeni k hitrim odločitvam. Akumulatorji so najboljši v projektnem menedžmentu, kjer je potrebno narediti naloge zanesljivo in ob pravem času.



Gospodarji so najboljši analitiki. Dajte jim prostor za raziskovanje, študije detajlov in dostavo točnih podatkov. Od gospodarja ne zahtevajte, da gre med ljudi in se “mreži” ter ustvarja dobro klimo v medosebnih odnosih in se pogaja. Njihov največji potencial je, ko opravljajo naloge v ozadju.






Mehaniki so najboljši v zaključevanju stvari, nalog, projektov, … Pogledali bodo celoten proces in imeli veliko odličnih idej kako ga v prihodnje izboljšati in optimizirati. Ne pričakujte od mehanika, da na novo začne sistem, projekt, … ampak mu dajte že obstoječi projekt ali produkt, ki ga bo izboljšal.




V kolikor vas zanima več kako s pomočjo TD testa do spoznanja o vaših talentih, ali kako se test reši, nam vprašanja posredujte na: metka.salika@suportal.co.uk  TD test kupite s klikom tukaj.

Veliko rezultatov na podlagi izkoriščenih potencialov vam želimo,

Suportal tim

Mnenja tistih, ki so rešili ta test in v praksi izkusili njegovo koristnost:

Če si želite boljših in merljivih rezultatov ali zgolj podrobneje spoznati kdaj delujemo po najboljših zmožnostih, potem je ta stvar prvi korak na vaši poti do željenega cilja. Pričakovanja glede rezultatov Talent dynamics testa so bila visoka, vendar jih je strokovna interpretacija več kot presegla. Praktična uporabnost informacij iz testa se posebej izkaže, kadar delujemo v skupinah, ko imamo opravka z različnimi ljudmi in kjer ima vsak svoj (drugačen) naravni "flow". Talent dynamics bistveno pripomore k razumevanju zakaj imamo včasih vsi člani ekipe tako različne poglede na isto stvar. S pomočjo Talent dynamics testa sem dobil potrditev najmočnejših točk, ter razširil znanje o tem, na katera področja delovanja se moram osredotočati, da bom pri tem ustvarili največjo vrednost. Kot pomembno dejstvo bi rad izpostavil to, da nam rezultati jasno sporočajo, katerih aktivnosti naj ne počnemo z namenom ohraniti svoj "tok". Všeč mi je, ker daje konkretne in praktične vpoglede v aktivnosti, ki so nam naravne in na katere se moramo najbolj osredotočati in jih razvijati kajti, ko smo enkrat v svojem "toku", postanemo nezaustavljivi. (Roland)

Efekt interpretacije Talent dynamics testa je bil zame zelo pozitiven. Povezave med opisom mojega profila, kdaj sem v flowu in med tem, s čim se v realnosti vsakodnevno soočam so se kar nizale. Bil sem res pozitivno presenečen in vem, da mi bo v prihodnosti hitro kliknilo oz. se bom hitro vlovil v fazah, kjer najbolj šepam. 
Res super orodje, v povezavi z interpretacijo s strani odlične trenerke Metke res deluje. BIG LIKE, priporočam vsem! (Matej)

S pomočjo Talent Dynamics testa sem spoznal v čem res uživam in kaj me motivira do te mere, da zraven izvajanja le tega pozabim na vse; denar, čas in najbližje.... Že prej sem vedel, da me določene stvari bolj/manj motivirajo, vendar za to nisem imel "znanstvene" podlage. Enostavno sem našel (oz sam sebi potrdil-razjasnil) področje s katerim se morem še bolj ukvarjat in si iskat čim več stvari katere spadajo v to področje.... jih razvijat in biti vsak dan boljši v tem za kar "sem rojen". Metka mi je razložila test, ki sem ga rešil, mi ga interpretirala in razložila... v bistvu sem kar sam govoril, Matka pa me je vodila, mi razjasnjevala in razlagala bistvo testa.... Praktično brez dobre razlage človek ne more imeti dosti od Talent Dynamics testa.... (Mitja)


Vedno sem govorila, da pisanje strategij ni za mene. S tem testom se je pokazalo ravno obratno in sicer, da sem za pisanje strategij in projektni menedžment. Prav tako sem se opazovala kje sem najbolj v flowu in naredim zadeve z lahkoto in so se prejšne hipoteze samo še bolj potrdile. Sedaj če se le da probam, da delam v moje flowu, saj se hitreje spravim v akcijo in takoj najdem ZAKAJ to delam. Prav tako spoznaš svojo vlogo v ekipi in na kakšen način najlažje pristopiš do ljudi, da ti prisluhnejo. Je test s katerim spoznaš bolje samega sebe v poslovnem svetu in prav tako osebno. Je test, ki ti da spoznanje zakaj ti gre pri neki stavri toliko energije, ko počneš kaj drugega, pa si energijo še napolniš. (Alja)

četrtek, 07. marec 2013

Če slediš svojemu ZAKAJ, bodo drugi sledili tebi



»Bum!« Pištola poči in tekmovanje se začne. Tekači se zapodijo po travniku. Dan pred tem je deževalo, tla so še vedno mokra. Hladno je. To je popoln dan za tek. Vrsta tekačev hitro oblikuje skupino. Kot jata rib se spojijo v eno. Gibljejo se kot eno. Skupina postavi tempo, da bi maksimirala energijo za celotno tekmovanje. Kot pri vsakem tekmovanju se v kratkem času močnejši začnejo prebijati naprej, šibkejši začnejo zaostajati. Vendar to ne velja za Bena Comna. Ben je zaostal takoj, ko je počila startna pištola. Ben ni najhitrejši tekač v moštvu. V resnici je najpočasnejši.  Odkar je del tekaške ekipe srednje šole Hanna High School, še nikoli ni zmagal na kakšni tekmi.  Ben ima namreč cerebralno paralizo.

Cerebralna paraliza, bolezen, ki jo povzročijo zapleti pri porodu, vpliva na posameznikovo gibanje in ravnotežje. Fizični problemi so prisotni vse življenje. Zaradi deformirane hrbtenice je drža kriva. Mišice so pogosto oslabele, gibalni refleksi počasni.  Napetost v mišicah in sklepih vpliva tudi na ravnotežje. Tisti, ki imajo CP, imajo pogosto nestabilno hojo, njihova kolena trkajo, noge podrsavajo. Neznancu se morda zdijo nerodni. Ali celo pohabljeni. 

Skupina se prebija vedno bolj naprej, medtem ko Ben vedno bolj zaostaja.  Zdrsne mu na mokri travi in pade naprej na mehko zemljo. Počasi se pobere in nadaljuje tek. Spet pade. Tokrat ga boli. Pobere se in nadaljuje s tekom. Ben ne odneha. Skupina mu že izgine izpred oči, Ben teče sam. Tiho je. Lahko sliši svoje težko dihanje. Počuti se osamljeno. Spet se spotakne ob svoje noge in ponovno pade na tla. Ne glede na njegovo psihično moč njegov obraz ne more več skrivati bolečine in frustracije. Spači se, medtem ko uporabi vso svojo energijo, da se pobere in nadaljuje s tekom. Za Bena je to del rutine. Vsi ostali zaključijo tekmo v približno petindvajsetih minutah. Ben po navadi za to porabi več kot petinštirideset minut.

Ko končno prispe preko ciljne črte, ga spremljajo bolečine in izčrpanost. Za pot do cilja je potreboval vso moč, do zadnjega atoma. Njegovo telo je potolčeno in krvavo. Prekrit je z blatom. Ben nas vsekakor navdihuje. Vendar to ni zgodba o tem, kako nas težke situacije okrepijo. Sporočilo ne govori o tem, da ko padeš, se poberi in nadaljuj. To so brez dvoma dobre lekcije, ki se jih je vredno naučiti, vendar za to ne potrebujemo Bena Comna. Za to lahko najdemo na ducate drugih primerov, kot je primer olimpijskega atleta, ki je le nekaj mesecev pred začetkom olimpijade utrpel poškodbo, se nato vrnil in osvojil medaljo. Benov nauk je globlji.

Po približno petindvajsetih minutah se zgodi nekaj neverjetnega. Ko vsi ostali zaključijo s tekmo, odhitijo in ostanek poti pretečejo z Benom. Ben je edini tekač, ki mu nekdo drug pomaga, da se postavi na noge, ko pade.  Ben je edini tekač, ki tek zaključi s sto ljudmi za sabo.


Ben nas nauči nekaj posebnega. Ko tekmujete proti vsem ostalim, vam nihče ne bo želel pomagati. Vendar, ko tekmujete proti sebi, vam želijo pomagati vsi. Olimpijski atleti si med seboj ne pomagajo. Med seboj so tekmeci. Ben začne vsako tekmo z zelo jasno idejo, ZAKAJ teče. Tam ni zato, da bi premagal kogarkoli, temveč sebe. Ben tega nikoli ne izgubi izpred oči. Ideja, ZAKAJ teče, mu daje moč, da nadaljuje. Moč za zagon. Moč, da se vedno znova pobere. Moč za nadaljevanje. Ter da to naredi znova in znova in znova. In vedno, ko teče, je edini čas, ki ga želi preseči, njegov lastni čas.

Sedaj pa pomislite na to, kako sklepamo posle. Vedno tekmujemo proti nekomu drugemu. Vedno želimo biti boljši od nekoga drugega. Imeti boljšo kvaliteto. Večjo ponudbo. Imeti boljšo storitev. Vedno se primerjamo z drugimi. Nihče nam noče pomagati. Kaj, ko bi vsak dan prišli na delo zato, da bi bili boljši od samih sebe? Kaj, ko bi bil cilj, da ta teden delamo bolje kot teden poprej? Narediti ta mesec boljši kot mesec poprej? Zaradi nobenega drugega razloga razen tega, da zapustimo organizacijo v boljšem stanju, kot smo jo našli?

Vse organizacije se začnejo z ZAKAJ, vendar le najboljše leto za letom ohranijo svoj ZAKAJ jasen. Tiste, ki pozabijo na to, ZAKAJ so bile ustanovljene, se na tekmi vsak dan pojavijo zato, da prekosijo nekoga drugega, namesto da bi prekosile same sebe. Zagon za tiste, ki izgubijo pregled nad tem, ZAKAJ tekmujejo, je osvojitev medalje ali premagovanje nekoga drugega.

Kaj, ko bi naslednjič, ko nas nekdo vpraša »Kdo je vaša konkurenca?«, odgovorili »Nimam pojma.«? Če bi naslednjič, ko nas nekdo vpraša »Kako ste boljši od konkurence?«, odgovorili »Nič boljši nismo v vseh pogledih.«? In če bi naslednjič, ko nas kdo vpraša »Zakaj naj bi torej sodeloval z vami?«, samozavestno odgovorili »Ker je delo, ki ga opravljamo zdaj, boljše kot delo, ki smo ga opravljali pred šestimi meseci. In delo, ki ga bomo opravljali čez šest mesecev, bo boljše od dela, ki ga delamo zdaj. Ker se vsak dan zbudimo z idejo, ZAKAJ hodimo v službo. V službo hodimo zato, da navdahnemo ljudi za to, da delajo stvari, ki jih navdihujejo. Ali smo boljši od naše konkurence? Če verjamete, da verjamemo, in verjamete, da lahko stvari, ki jih delamo, pomagajo vam, potem smo boljši. Če ne verjamete, da verjamemo, in ne verjamete, da lahko stvari, ki jih delamo, pomagajo vam, potem nismo boljši. Naš cilj je najti stranke, ki verjamejo, da mi verjamemo, in z njimi sodelovati, da lahko uspemo vsi. Iščemo ljudi, ki lahko z nami stojijo z ramo ob rami in stremijo k istemu cilju. Ne zanima nas sedenje za mizo eni nasproti drugim v iskanju boljše kupčije. In tukaj so stvari, ki jih počnemo z namenom, da izpolnimo poslanstvo …«? Potem nastopijo detajli o tem, KAKO in KAJ sledi. Vendar se je tokrat začelo z ZAKAJ.

Predstavljajte si, kaj bi bilo, če bi vsaka organizacija začela z ZAKAJ. Odločitve bi bile enostavnejše. Lojalnost bi bila večja. Zaupanje bi bilo skupni imenovalec. Če bi bili naši voditelji skrbni in bi vedno začeli z ZAKAJ, bi vladal optimizem, inovacije bi cvetele. Kot ta knjiga prikazuje, obstajajo prednosti tega standarda. Ni važna velikost organizacije, vrsta industrije, izdelek ali storitev; če vsi prevzamemo nekaj odgovornosti in začnemo z ZAKAJ in k temu navdihnemo druge, lahko skupaj spremenimo svet.
In to je precej navdihujoče.
                                                                                                  .   .            

Če vas je ta vsebina navdihnila, jo prosimo podajte nekomu, kogar želite navdihniti.

(SINEK S., Start with why, London, Penguin Group, stran 222 – 225.)
(Vir fotografija: ericgould.com)



četrtek, 10. januar 2013

Mestni Mladinski svet Maribor v sodelovanju s Suportal Team Ltd iz Londona organizira Eno-mesečni coaching program 10/10. Maribor 2.2.2013

Predstavljajte si, da se znajdete sredi bojišča. V glavi vam doni: «Kako preživeti, kako se ubraniti, kako zmagati?!« Zdi se, kot da z vsemi močmi drvite v bitko, vendar kaj hitro opazite, da v bistvu bitka drvi direktno proti vam! Za trenutek otrpnete, nato pa le instinktivno potegnete za adutom! Roka išče vaše skrivno orožje, za katerega veste, da vam bo zagotovilo zmago! … in potem nič, orožja ne najdete tam kjer ste pričakovali, da bi moralo biti... V tem času vas je bitka dohitela, ostalo je zgodovina…



Najmočnejša točka je unikatna sposobnost, ki jo vsak posameznik nosi v sebi. Potrebno jo je le jasno definirati in  uporabiti, ko se nahajamo pred priložnostjo.




Namen programa 10/10 je, da imate dostop do svoje najmočnejše točke vedno, v vsakršnih okoliščinah in da trenirate njeno uporabo tekom trajanja programa. Na ta način si skozi aktivnosti v praksi, ki so del programa,  zagotovite zmago v domenah, ki so vam osebno najpomembnejše.

  • Ali si pri izbranem študiju učinkovit 10/10?
  • Ali si v službi učinkovit 10/10?
  • Daš 10/10 v partnerskih, prijateljskih in poslovnih odnosih?
  • Si prepričan, da poznaš in izkoriščaš svoje potenciale in talente 10/10?
  • Si s svojim življenjem zadovoljen 10/10?

Če si na vsaj eno zgornje vprašanje odgovoril z NE, se prijavi na program tukaj.

Z  enomesečnim coaching programom »10/10« boste:

  1. Povečali učinkovitost – storilnost
  2. jasno videli dostop do še neizkoriščenih potencialov – najmočnejše točke
  3. ugotovili na kakšen način vas omejujoči nezavedni mehanizmi znova in znova uspešno ustavljajo, da se ne (po)čutite dovolj sposobne ali pogumne za akcijo
  4. razvijali talente in postali proaktivni v trenutnih in bodočih vlogah,
  5. Izvedeli zakaj samo pozitivno razmišljanje-vizualizacija-vztrajnost niso dovolj in zakaj ti pristopi ne delujejo tako kot se pričakuje
  6. Presegli samega sebe s povzročanjem merljivih-oprijemljivih rezultatov!

PO ČEM SE »10/10« COACHING PROGRAM RAZLIKUJE OD OSTALIH, DA BI SI VZEL ČAS IN BI SE MI UDELEŽBA IZPLAČALA, KO PA JE PODOBNIH DELAVNIC NA RAZPOLAGO NA VSAKEM VOGALU?
  • SUPORTAL TEAM Ltd smo coaching podjetje. Naše stranke so v večini (90%) podjetja, ki se ne zadovoljijo zgolj z uvidi, preboji in pozitivnimi občutki, ampak od nas zahtevajo MERLJIVE REZULTATE v obliki prilivov, povečanja učinkovitosti, odzivnosti, kreativnosti. Ravno ta zahteva nas je "prisilila", da tudi sami merimo povzročene rezultate, jih naredimo oprijemljive in vidne. Posledično imajo SUPORTALove stranke povprečni donos na investicijo 87X , kar nas uvršča v sam vrh v panogi! (Suportal Team Ltd, Dec. 2012 Ldn.)
  • SUPORTAL Ltd je v lasti Slovenca, deluje iz Anglije in tako lahko iz lastne prakse podaja preizkušene informacije in primerjave o  poslovanju, študiju in splošnem delovanju v tujini. 
  • Vtisi dosedanjih udeležencev s klikom tukaj.

Enomesečni COACHING PROGRAM 10/10 je proces, ki vam omogoči, da sami pri sebi uvidite svoje potenciale in talente. Hkrati odkrijete vlogo, ki jo igrajo omejujoči nezavedni mehanizmi, spoznate kako vodijo vaše občutke in povzročajo "zmedo", vse z namenom čim poznejšega prepoznavanja jasnega življenjskega poslanstva - kariere in uničenja lastne samopodobe.

Vabim vas, da se udeležite procesa spoznavanja svojih največjih prednosti, prekinete z dvomi za vedno in se prijavite v akcijo
tukaj. 

Prejmete dodaten bonus:
DISC test osebnosti v vrednosti 160eur. Rezultate prinesite natisnjene s seboj na delavnico, kjer vas bomo razvrstili v skupine, ki imajo skupno: osebno poslanstvo, služba, partnerstvo, zaključek diplome, kariera, talenti, poslovna priložnost, najmočnejše točke.
Test je v angleškem jeziku. V kolikor za lažje izpolnjevanje potrebujete prevod angleških besed v slovenske, kliknite tukaj. Če potrebujete prevod navodil v hrvaškem jeziku kliknite tukaj.
Za potrditev prijave šteje plačilo kotizacije 117€ (z DDV), ki jo nakažete na spodaj naveden račun:
  •  BANKA KOPER D.D.,
  • ŠTEVILKA TRANSAKCIJSKEGA RAČUNA: IBAN: Si56 1010 0005 1443 266, SWIFT: BAKOSI2X
  • NAMEN NAKAZILA: Enomesečni coaching program 10/10 Feb.13
  • NAKAZILO ZA: SUPORTAL TEAM Ltd, 5 Briarview Court, Handsworth Avenue, E49PQ, London.
Coaching program bo potekal:
·         2. 2. 2013 v Mariboru - enodnevna delavnica (9.00 - 19.00 ure)
·         4x (1x tedensko/2h) skupinska srečanja s coachem, namenjena podpori učinkovitosti,
·         4x (1x tedensko/2h) coaching session preko interneta 
Vaš prispevek: 117€ /osebo. (v vednost: identično znanje podjetje SUPORTAL  gospodarskim družbam zaračunava 1500 €/osebo!)

Z željo, da uresničite svoje cilje, izkoristite lastne talente in postanete ekspert na svojem področju, vas lepo pozdravljamo,

Ekipa MMSM IN SUPORTAL Team

PS: Vsebino, povezave in teste lahko posredujete prijateljem in znancem! Veliko njih je že pripravljenih na akcijo, pa žal še ne vedo kako in kje se najprej spoprijeti z omejitvami. Posledično je proces »iskanja samega sebe« dolg, boleč in drag. Mi verjamemo in stojimo za tem, da preprosto rečeno ni potrebno, da je tako ...



video Kaj je...ni pogum...